PREDAVANJE
 






 

INFO
 
Če želite prejemati obvestila o potopisnih predavanjih in aktualnih potovanjih mi pišite na:
damjankoncnik@gmail.com ali pa pokličite na tel.: 040 246 833.
 
 


 
 

PREDAVANJE O DELTI DONAVE

Po 2860 kilometrih potovanja mogočne reke Donave, ki začenja svojo pot v nemškem Črnem gozdu (Schwarzwald), le ta priteče do obale Črnega morja. Tik pred izlivov pa ustvari naravni rezervat - delto Donave. V številnih stoletjih je reka prinesla ogromno mulja in spremenila izliv v mrežo kanalov, jezer, trstičnih otokov, hrastovih gozdov, pašnikov in sipin.

S prijateljem Marjanom Petanom (saj menda poznate New Swing Quartet) sva se odpravila v mesto Tulcea, ki je izhodišče za raziskovanje delte Donave. Sprehodila sva se po mestu, si ogledala tržnico in se odpravila v muzej Delte Donave, kjer sva spoznala med drugim tudi kraljevske jesetre in ostale velike vrste rib, ki živijo v reki, kanalih in jezerih. Potem sva se odpravila v središče delte, natančneje v skoraj 8 kilometrov dolgo vas, Crisan. Od tod sva z lokalnimi poznavalci, vodniki in ribiči raziskovala naravni rezervat, ki je pod UNESCO-VO zaščito. Na področju, ki obsega 5.640 km2, prebiva več kot 300 vrst ptic. V delti Donave gnezdijo pelikani, kormorani, čaplje in druge ptice. Spoznavala sva vasi, ki se jih je moderna civilizacija komajda dotaknila. Za konec raziskovanja po delti Donave, sva se odpravila še do mesta Suline, kjer se del Donave izliva v Črno morje.

Za konec potovanja sva se ustavila še v Bukarešti, majhnem Parizu Vzhodne Evrope. Mesto, ki ga je zaznamoval diktator Ceausescu, se danes spreminja v moderno metropolo Romunije, številne stare stavbe so lepo obnovljene, v nakupovalnih središčih je nepopisna gneča, ki jo pri nas poznamo običajno ob otvoritvah veleblagovnic, električna napeljava je ponekod tako nizko, da se morajo visokorasle osebe dobesedno sklanjati. Za konec, sva se ustavila še v enem od prvih muzejev na prostem v Evropi, podeželskem muzeju, kjer se nahajajo kmečke hiše iz vseh delov Romunije.

Če želite spoznati najino raziskovalno avanturistično pot, vam jo z veseljem predstavim.



© Mitja Oštir / 2009-2010